Aluminiumindustriens
Miljųsekretariat

Visiting address:
Gydas vei 8, 0363 Oslo

Postal address:
Postboks 2894  Solli
NO-0230  Oslo, Norway

Tel.  +47  23 19 53 23
e-mail  send mail to

 

Langvinn lungnateppa - LLT

Könnun į langvarandi lungnateppu (LLT) ķ įlinšnaši (ALIAS)
hófst haustiš 2012 og lķkur ķ desember 2015

Žįtttökufyrirtęki:

  • Rio Tinto Alcan į Ķslandi
  • Alcoa Fjaršaįl
  • Alcoa Lista
  • Alcoa Mosjųen
  • Hydro Aluminium Hųyanger
  • Hydro Aluminium Karmųy
  • Hydro Aluminium Sunndal
  • Hydro Aluminium Årdal
  • Hydro Vigelands Brug
  • Kubikenborg Aluminium
  • Sųr-Norge Aluminium

Bakgrunnur
Langvinn lungnateppa – LLT (e. chronic obstructive pulmonary disease - COPD) einkennist af aukinni öndunar mótstöšu. Skilgreining į LLT hefur breyst į undanförnum 50-60 įrum. Skilgreiningin sem notuš er fyrir sjśkdóminn ķ dag, bęši į alžjóšlegum vettvangi og ķ Noregi var žróuš af GOLD (Višauki 1). GOLD kom meš fyrstu skilgreininguna įriš 2001, sķšasta endurskošun var gerš 2011. Sameiginlegt meš bįšum žessum skilgreiningum er aš LLT er greint meš lungnamęlingu (spķrómetrķu) (Višauki 2), aš sjśkdómurinn einkennist af langvarandi bólgu ķ öndunarvegi og lungnavef, og aš bólgan er af völdum skašlegra agna og lofttegunda ķ umhverfinu. Reykingar eru langstęrsta orsök LLT, en stöšugt koma fram fleiri rannsóknir sem benda til žess aš vįhrif (e. exposures) af völdum ryki og gasi ķ andrśmsloftinu geti stušlaš aš žróun sjśkdómsins. Žaš skal tekiš fram aš hęgt er aš koma ķ veg fyrir LLT.

Endurteknar lungamęlingar hjį fulloršnum sżna aš lungnastarfsemi minkar meš aldur, žaš į einnig viš um heilbrigša einstaklinga, hśn byrjar aš minka hjį fólki į aldrinum 25-30 įra. Fólk meš LLT fellur hrašar ķ lungnastarfsemi en heilbrigšir einstaklingar. Žegar gildiš hefur lękkaš nišur fyrir viss mörk, segjum viš aš einstaklingurinn hafi žróaš meš sér LLT. Žaš eru nokkur stig af alvarleika sjśkdómsins. Ennfremur, žį hefur sjśkdómurinn tilhneigingu til aš versna meš tķmanum og aldri sjśklingsins. Sjśklingar meš langt gengna LLT eru sjaldan starfandi. Fjöldi žeirra sem lįtast af völdum LLT fer vaxandi ķ Noregi og flestum öšrum löndum. Įętlaš er aš įriš 2020 verši LLT fjórša helsta dįnarorsök ķ heiminum.

Ķ įlišnaši verša starfsmenn bęši fyrir ögnum og skašlegum lofttegundum, sem geta veriš skašleg fyrir öndunarveg og lungu. Žaš er žvķ ekki erfitt aš ķmynda sér aš LLT sé vandamįl ķ žessum išnaši. Įlišnašurinn hefur starfrękt višamikla vinnuvernd, sem vinnur markvist aš fyrirbyggjandi ašgeršum. Žeir hafa žvķ getaš auškennt fólk sem er aš žróa meš sér LLT og getur gert višeigandi rįšstafanir.

Ennfremur, hefur vinnuverndin ķ įlišnašinum, allt frį 1986, framkvęmt kerfisbundnar heilsufarskannanir hjį starfsmönnum ķ kerskįlum, vegna öndunarfęrasjśkdóma. Žessi vinna fór af staš til aš fylgjast meš tķšni astma mešal starfsmanna. Įrlegt eftirliti var meš starfsmönnum kerskįla, žar sem žeir svörušu spurningarlista um einkenni frį öndunarfęrum, reykingar venjur og helstu verk/störf. Žar aš auki fóru starfsmenn įrlega ķ lungnamęlingu (spķrómetrķu).

Žar sem astmi og LLT hafa sameiginleg einkenni, hafa žessar kannanir veitir góšan grunn til aš įkvarša hvort vįhrif ķ kerskįl stušlar aš žróun LLT. Žaš getur veriš bein įhrif sem leišir til LLT eša óbeint, t.d. meš žvķ aš fólki meš astma žrói meš sér langvarandi lungnateppu (LLT).

Auk góšarar vinnuverndar yfir mörg įr, hefur įlišnašurinn meš kerfisbundnum hętti męlt įreiti ķ andrśmslofti ķ vinnuumhverfi, meš bśnaši fyrir persónulega sżnatöku. Žessar męlingar eru tengdar įkvešnum störfum ķ kerskįla. Störfin eru skrįš į žį starfsmennina sem tóku žįtt ķ heilsufarskönnuninni. Žessi vinna var aš mestu leyti samręmd milli įlveranna meš ašstoš AMS. Nokkur af norsku įlverunum voru mešal fyrstu fyrirtękja aš tilkinna takmarkanir į reykingum į sķnum vinnustaš.

Efni verkefnisins:
Žegar umhverfis- og heilbrigšis gögn eru borin saman, er hęgt aš skoša hvort aš aukin hętta sé į LLT fyrir starfsmenn kerskįla, meš žvķ aš skoša įrlega hnignun ķ lungnastarfsemi og hvort fjöldi nżrra tilvika LLT eykst meš vaxandi vįhrifum ryks eša flśorķšs. Žaš er kominn tķmi til aš nżta žessi gögn sem safnaš hefur veriš, til aš skoša hvort fylgni sé į milli tķšni LLT og vįhrifa. Markmiš könnunarinnar er aš:

  • Skapa „vįhrifs vinnuskema“ (e.job exposure matrix) fyrir störf viš rafgreiningu
  • Aš kanna įhrif reykinga į öndu og tķšni LLT
  • Rannsaka tengsl milli vįhrifa og įrlegrar hnignunnar ķ lungnastarfsemi (ml/įri)
  • Fjöldi nżrra tilvika LLT į įri

Gögn
Könnunin veršur takmörkuš viš norsku įlverin, meš įherslu į hóp 1 (1986-1995, 10 įra). Heilbrigšisgögn fyrir žennan hóp eru tilbśinn til notkunar, meš nafnlausum gögnum (Višauki 3). Ķ žessum hóp eru einnig naflaust heilbrigšisgögn frį samanburšarhópnum ķ Hydro Holmestrand, Fundo Hųyanger og Vegvesenet ķ Mosjųen. Žar sem žessi gögn er nafnlaus er ekki žörf į upplżstu samžykki.

Vįhrif (e.exposure)
Įlišnašurinn tók ķ notkun į nķunda įratugnum kerfi til aš skrį vįhrif ķ kerskįla. Notašur var bśnašur sem męldi einstaklings vįhrif. Žar eru einnig stöšluš flokkun į störfum/verkum. Žaš hefur veriš nokkur munur į milli įlvera žegar kemur aš flokkum į störfum. Störf innan hvers flokks geta hafa veriš mismunandi į milli įlvera og vissulega geta žau hafa breyst į męli tķmabilinu. Žaš sem viš lęršum af ALSA verkefninu er aš žaš er naušsynlegt aš uppfęra ķ hverju įlveri fyrir sig. Žetta verkefni veršur aš vera framkvęma af verkefnisstjóra ķ samrįši viš leišbeinendur og žį sem hafa veriš įbyrgir fyrir sżnatökunni.

Stżring į verkefninu
Višar Sųyseth prófessor, Akershus University Hospital, stżrir verkefninu.

Višauki 1: GOLD
GOLD er stytting fyrir Global Initiative of Obstructive Lung Disease, sem er samstarf World Health Organization (WHO) og National Heart Lung and Blood Institute (NHLBI). WHO eru samtök Sameinušu žjóšanna, en NHLBI er hluti af National Institute of Health (NIH), sem er stofnun undir USA Department of Health and Human Services Department.

Samstarf WHO og NHLBI vegna lungnateppu byrjaši ķ lok tuttugasta įratugsins, var žį stofanš GOLD (http://www.goldcopd.org). Fręšilega hluta GOLD er stżrt af mešlimum Amerķku og Evrópsku samtaka lungnateppu lękna (ATS og ERS).

Višauki 2: Lungnamęling (spķrómetrķa)
Lungnamęlingar er męldur meš svoköllušu „dynamic lung volumes”. Tvęr mikilvęgustu kallast
žvingaš rśmmįls magn (Forced Volume Capacity (FVC)) og žvingaš blįsiš rśmmįl (Forced Expiratory Volume (FEV1)), fyrir eina sekśndu. Prófunin er framkvęmd meš žvķ aš lįta einstakling draga inn anda uns lungun eru alveg fullt og žį blįsa śt af fullum krafti ķ aš minnsta kosti 6 sekśndur. FVC er rśmmįl sem einstaklingurinn hefur blįsiš śt žegar blęstri er hętt. FEV1 er rśmmįliš sem einstaklingurinn blés śt į fyrstu sekśndunni.

Višauki 3: Hópur 1
Inniheldur svokallaša ALSA rannsókn frį 01.01.86 - 31.12.95. Žaš voru sjö norsk įlver (Lista, Karmųy, Hųyanger, Sųral, Įrdal, Sunndal, Mosjųen) og eitt frį Svķžjóš (Gränges) og eitt frį Ķslandi (ISAL) sem tóku žįtt. Samanburšarhópur kom frį Holmestrand (völsun), Fundo (felgu framleišandi, Hųyanger) og Veivesenet (Mosjųen).

Skammstöfun ALIAS stendur fyrir Airflow Limitation In the Aluminium induStry